Poli(eter-uretan) je polimer, sintetiziran s poliadicijsko reakcijo hidroksil-terminiranih polietrov in diizocianatov; za njegovo molekularno strukturo je značilna izmenična povezava segmentov polietra in izocianat-izpeljanih skupin. Ta izraz, ki se v akademski literaturi imenuje tudi "poliuretan tipa polieter-", je leta 2016 odobril in izdal Nacionalni odbor za izraze v znanosti in tehnologijah ter je vključen v *Izraze v kemiji* (2. izdaja).
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Feng Xindejeva ekipa razjasnila mesta cepljenja in mehanizme poli(eter-uretana) z reakcijami, ki vključujejo modelne spojine; to delo je leta 1986 prejelo drugo nagrado Državne komisije za izobraževanje za napredek v znanosti in tehnologiji. Sintetične metode vključujejo dvo{3}}postopek polimerizacije raztopine-z uporabo politetrahidrofuran-propilen oksid kopolietra, difenilmetan diizocianata in butandiola za pripravo blok poli(eter-uretanov) z različnimi vsebnost trdega-segmenta-in polikondenzacija raztopine pri nizki-temperaturi, ki uporablja podaljševalce verige,-ki vsebujejo silicij, za sintezo poli(eter-uretanov,-odpornih na toploto,-ki vsebujejo silicij). Uporabe segajo od medicinskih vsadkov, kot so srčni spodbujevalniki in umetne krvne žile, do uporabe kot tri{15}}dimenzionalnih poroznih materialov ogrodja v tkivnem inženirstvu. Raziskovalci so razvili tudi okoljsko{17}}odzivne poli(eter-uretane) za nadzorovano sproščanje zdravil in izboljšali njihovo hemokompatibilnost s tehnologijo cepljenja za-aktivacijo ozona.
