Poliuretani na osnovi alifatskih poliestrskih poliolov kažejo visoko kohezijsko trdnost in adhezijo-ter vrhunsko mehansko trdnost in odpornost proti obrabi-zaradi prisotnosti številnih polarnih skupin (kot so estrske in amino skupine) v njihovi molekularni strukturi. Alifatski poliestrski dioli (običajno pridobljeni iz adipinske kisline) se pogosto uporabljajo v proizvodnji litih poliuretanskih elastomerov, termoplastičnih poliuretanskih (TPU) elastomerov, mikroporoznih poliuretanskih podplatov za čevlje, PU usnjenih smol, poliuretanskih lepil, poliuretanskih črnil in barvnih past ter premazov za tkanine.
Poliestrski dioli, sintetizirani iz adipinske kisline in 1,4-butandiola, 1,6-heksandiola ali etilenglikola, so voskaste trdne snovi; nastali poliuretanski elastomeri imajo visoko kristaliničnost in močno začetno oprijemljivost, kar daje izdelke z visoko mehansko trdnostjo. V nasprotju s tem so poliestri, pridobljeni iz diolov s stranskimi skupinami - kot sta PMA in PPA - tekoči pri sobni temperaturi in prožni, zaradi česar so primerni za uporabo, kot so črnila in mehko usnje; zlasti PMA ponuja vrhunsko odpornost proti hidrolizi.
